V torek, 22. 7. 2025, je Državni svet na predlog Komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejel sklep o vložitvi odložilnega veta na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali. Ravnokar (23. 7. 2025) je na 40. nujni seji Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ponovno sprejel sklep, tokrat z 9 glasovi za in 1 proti, da je novela Zakona o zaščiti živali primerna za ponovno glasovanje v Državnem zboru, ki bo potekalo jutri.
Novela, ki jo je sicer prejšnji petek s 55 glasovi za sprejel Državni zbor, vsebuje nekaj pomembnih sprememb, ki bodo prinesle boljšo dobrobit številnih živali. Pa vendar so po drugi plati te spremembe tako minimalne, da je absurdno, na kakšen odpor so naletele. Odsotnost hude bolečine in trpljenja ni modna muha, pač pa minimalen standard dobrobiti vsakega živega bitja.
V zadnjih dneh smo v razpravah slišali kar nekaj zavajajočih trditev, ki so jih nasprotniki novele spretno ali pa neuko uporabili kot argumente proti noveli zakona. Denimo kritike, da je zakon parcialen, ker ureja samo področje rejnih živali, dobrobiti hišnih živali pa ne. To seveda ne drži, saj novela med drugim vključuje:
– obvezno označevanje mačk (ki so hišne živali) za lažje določevanje lastništva in oskrbovanje nikogaršnjih mačk,
– ureditev financiranja oskrbe zapuščenih (hišnih!) živali v zavetiščih,
– prepoved dolgotrajnega zadrževanja psov v kletkah,
– višje kazni za kršitelje (vseh živali, tudi hišnih),
– določbe na področju zaščite živali prostoživečih vrst v ujetništvu (t.i. “eksotični” ljubljenčki, ki tudi niso rejne živali).
Dodatno pa je treba upoštevati, da so številne zahteve glede zagotavljanja dobrobiti hišnih živali že vključene v trenutno veljavno zakonodajo. Tudi če bi res novela uvajala predvsem spremembe na področju rejnih živali, še ne pomeni, da zakon kot tak ne skrbi za dobrobit hišnih oziroma vseh živali. Vsekakor so nekateri problemi še odprto in ima zakon tako pred novelo in po njej še prostor za izboljšave, vendar to ne pomeni, da je slab.
Pomanjkljive so bile tudi reference na mnenja strokovnjakov, saj strokovnjaki s področja veterine ne trdijo zares, da je kastracija pujskov “na živo” boljša od tiste z anestezijo in analgezijo. Res so bila izpostavljena določena tveganja uporabe anestetikov; odprto je bilo tudi etično vprašanje kastracij sesnih pujskov kot take. Ampak novela tem dilemam ne nasprotuje niti ne zapoveduje rejcem, da morajo za vse pujske uporabljati splošno anestezijo. Gre preprosto za odpravo opravljanje tega bolečega posega brez kakršnekoli omilitve bolečine. Nadaljnje iskanje rešitev za dodatno manjšanje trpljenja pujskov pa seveda ni izključeno. Nerodni so tudi očitki, da bi, če bi zares želeli preprečiti trpljenje kokoši, prepovedali uporabo jajc iz baterijske reje, ne pa prepovedali kmetom opravljanje gospodarske dejavnosti. Na tej točki to ni v moči predlagatelja zakona, saj zaradi poseganja v številne druge slovenske in evropske zakone in omogočanja prostega pretoka blaga ni mogoče prodaje teh jajc kar prepovedati. Ukinitev reje kokoši v kletkah pri nas pa je rešitev, ki jo lahko uresničimo zdaj in s tem naredimo prvi korak k boljši dobrobiti več tisoč kokoši nesnic. Če bi do tega prišlo, pa bomo mi vsekakor prvi, ki bomo podprli prepoved uvoza živil živalskega izvora iz tujih rej z nižjimi standardi.
Izpostavljanje teh netočnih trditev kaže na pomanjkanje tehtnih argumentov in potrjuje našemu mnenju: razlogov, da ne bi sprejeli novele, ni. Vsi ukrepi imajo predvidena državna sofinanciranja in/ali sorazmerno dolga prehodna obdobja, pripombe Zakonodajno-pravne službe pa so bile že urejene z amandmaji.
Zato pozivamo poslance Državnega zbora, da jutri še zadnjič podprejo dobrobit živali in glasujejo za sprejem novele Zakona o zaščiti živali.
Ljubljana, 23. 7. 2025
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.