Konec julija sprejeti Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali danes (18. 8. 2025) stopa v veljavo. S tem postaja obvezno mikročipiranje mačk, podobno kot za pse velja že od leta 2004. Kaj to pomeni za lastnike, kaj pomeni za mačke in kaj za skupnost?
Po 6.a členu novega Zakona o zaščiti živali mora lastnik zagotoviti, da je njegova mačka do dopolnjenega 12. tedna označena na predpisan način (to je z mikročipom) in prijavljena pristojni veterinarski organizaciji, ki v Centralni register hišnih živali vnese podatke o tej živali in lastniku. Torej lastnik bo moral označiti mladiče še pred oddajo, enako je pri psih, le da je starostna meja pri njih nižja (8 tednov); veterinarski organizaciji pa je potrebno javiti spremembo lastništva, pogin in pobeg ali odtujitev živali.
Ta novost bo polno zaživela šele s 1. 1. 2027, do takrat velja prehodno obdobje, v katerem bodo lastniki lahko v miru registrirali mačke, ki jih že imajo in to praktično brezplačno. Republika Slovenija bo od danes do konca leta 2026 sofinancirala vsem veterinarskim ambulantam stroške označitve in registracije za lastniške mačke do višine 30 €. Redne cene se po Sloveniji gibljejo okoli 30 – 35 €, v večini ambulant bodo lastniki za to odšteli 2,89 €.
Kaj sploh je bistvo čipiranja?
Izraz “čipiranje” se uporablja za registracijo in označevanje živali z mikročipom. To je majhna elektronska naprava, nameščena v stekleni kapsuli, veliki kot riževo zrno. Mikročip se z iglo vstavi v podkožje živali, običajno na levi strani vratu. Postopek je kratek in skoraj neboleč, podoben cepljenju in nima stranskih učinkov. Mikročip ni GPS naprava in ne vsebuje baterije, temveč deluje na principu radiofrekvenčne identifikacije – veterinar ali druga pooblaščena oseba približa živali čitalec, ki odda signal, aktivira čip in “prebere” unikatno število, ki mu pripada. V Centralnem registru hišnih živali se na podlagi te številke poišče podatke o živali in njenem lastniku. Označevanje mačk na ta način ima veliko pozitivnih učinkov:
- Čipirane izgubljene živali hitreje najdejo pot domov. Kljub pazljivosti se lahko zgodi, da žival pobegne ali odtava od doma – takrat je za njeno čimprejšnjo vrnitev zelo pomembno, da je čipirana. V letu 2024 je bilo kar 53% najdenih psov, ki so bili sprejeti v zavetišča, ravno zaradi čipov vrnjenih lastnikom. Pri mačkah je ta delež dosti manjši: sprejetih je bilo 9.796 zapuščenih mačk in od tega vrnjenih lastnikom le 179 njih (2%). Uporaba ovratnic v ta namen ni priporočljiva, saj jih živali pogosto izgubijo, ob izbiri napačne ovratnice se lahko tudi poškodujejo, zato je čipiranje dosti bolj varno in zanesljivo.
- S čipiranjem se lažje razloči med živalmi z in brez lastnika. Za žival, ki je čipirana in registrirana, lahko preprosto ugotovimo, kdo je njen skrbnik. To bo olajšalo terensko delo zavetišč: čipirane mačke se enostavno vrne lastnikom, ostale pa se oskrbi po protokolu in odda ali vrne v okolje kot prostoživeče.
- Dosledno čipiranje omogoča boljšo sledljivost izvora živali. To na primer pomaga preprečevati preobremenjevanje samic s prepogostimi kotitvami in spodbujati rejce in nove lastnike h kakovostni oskrbi živali. To dolgoročno izboljša dobrobit živali in varnost kupcev oziroma lastnikov živali.
- Evidentiranje lastniških živali pomaga tudi nikogaršnjim. Uradne evidence so glede števila hišnih živali, še posebej mačk, precej skope – nihče ne ve točno, koliko domačih mačk je pravzaprav v Sloveniji. Ko bomo poznali število lastniških živali, bomo lahko ocenili tudi število nikogaršnjih in jih ustrezno oskrbeli (npr. zagotovili primerno število namestitvenih mest v zavetiščih).
Edina negativna plat obveznega čipiranja mačk je dodaten strošek za lastnike, ki pa je začasno odpravljena z visokim sofinanciranjem, morebitni bodoči lastniki pa imajo dovolj časa, da se s to obveznostjo seznanijo in se za lastništvo mačke v prihodnosti ne odločijo, če tega ne želijo. Prehodno obdobje olajša tudi samo “logistiko”, muco ni potrebno voziti zgolj na čipiranje, ampak se to uredi ob kakšnem drugem obisku veterinarja. Tudi po koncu prehodnega obdobja to ne bo problem, saj mladički do 12. tedna v vsakem primeru potrebujejo veterinarsko oskrbo.
Strošek čipiranja je sicer enkraten, relativno nizek in v primerjavi s stroški kakovostne oskrbe mačke, katerih pričakovana življenjska doba z lahkoto preseže 15 let. Čipiranje je torej le en vidik odgovornega lastništva mačk, odgovoren lastnik mora poskrbeti za:
- količinsko in kakovostno ustrezno prehrano,
- veterinarsko oskrbo ob poškodbah in bolezni ter ustrezno preprečevanje le-teh,
- sterilizacijo oziroma kastracijo, s čimer se zajezi rojstva preštevilnih mladičev in zmanjša možnost poškodb in prenosa okužb,
- varnost in primerno okolje,
- dovolj gibanja, primerno igro in možnosti izražanja naravnih vedenj,
- primerno oskrbo tudi ob spremenjenih okoliščinah (dopust, selitev, bolezen ali smrt lastnika).
Čipiranje tako predstavlja pomemben korak k odgovornemu lastništvu in učinkovitejši zaščiti mačk v Sloveniji.
Ljubljana, 20. 8. 2025