V zadnjem času se v javnosti veliko polemizira o konfliktih z medvedom, v torek je o tem potekala tudi nujna skupna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s točko dnevnega reda “Upravljanje z medvedom: poslušajmo stroko, ne čustev”. Zveza nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije podpira sprejeti sklep, da ministrstvo v treh mesecih pripravi osnutek strategije za upravljanje z medvedom, poudarja pa, da odstrel ni edina rešitev, ki jo je potrebno izpostaviti in okrepiti.
Podatki ZGS o vrednostih in številu škodnih dogodkov po velikih zvereh, jasno kažejo, da se škode v zadnjih letih dejansko zmanjšujejo. Če primerjamo podatke iz leta 2024, ko je bilo zabeleženih 386 škodnih dogodkov (to pomeni nekje 32 dogodkov mesečno), so številke letos podobne. Povprečno 32 dogodkov mesečno pomeni 256 dogodkov v osmih mesecih; po podatkih ZGS pa je letos do konca avgusta bilo zabeleženih 250 dogodkov. Škode, jih v kmetijstvu povzroča medved, torej ne naraščajo, poudariti pa je potrebno tudi, da imajo kmetovalci na voljo 80% sofinanciranje za investicije v zaščitne ukrepe. Ti ukrepi so ob pravilnem ravnanju (na primer pravilno nameščene in vzdrževane električne mreže) po podatkih ZGS in tujih priporočilih izjemno uspešni. Ugotovitve kažejo, da so najučinkovitejši ukrep za preprečevanje škod po velikih zvereh visoke elektromreže višine vsaj 145 centimetrov, saj 89 odstotkov rejcev drobnice in 98 odstotkov čebelarjev po vzpostavitvi varovanja znotraj teh ograd ni utrpelo nobenega škodnega dogodka.* Kjer postavitev zaščitnih mrež ni izvedljiva, so uporabni tudi drugi ukrepi, na primer pastirski psi, ki so prav tako učinkoviti in predmet subvencij.
Zveza za živali ne nasprotuje statistični oceni števila medvedov in drugim strokovnim dognanjem. V razpravah sicer pogrešamo podatek, na kakšen način je bila sploh določena ciljna vrednost (800 medvedov). Glede uvedbe kontracepcije za preprečevanje razmnoževanja medvedov, ki je omenjena kot ena od alternativ odstrelu, pa ne nasprotujemo stroki. Ta je mnenja, da kontracepcija trenutno ni uporabna kot ukrep uravnavanja populacije. To naj za enkrat ostane stvar strokovne razprave; če se bo izkazalo, da je zadeva izvedljiva in učinkovita, se lahko uvede kasneje.
Glede krmljenja pa smo mnenja, da zadeva ni enoznačna in bi prilagoditev tega ukrepa lahko imela pozitivne učinke. Ni ga potrebno ukiniti, pač pa postopno zmanjšati: količinsko (zmanjšati količino krme na krmiščih), lokacijsko (postopno ukiniti tista krmišča, ki so v neposredni bližini naselij) in časovno (skrajšati čas krmljenja, na primer v času hibernacije, pozimi). Po nam znanih informacijah se to v Sloveniji in širše še ni poskusilo, zato je ne mogoče trditi, da ne bo delovalo.
Jasno je, da je namen krmljenja odvračanje medvedov od vdora v naselja, in da je kot tako smiselno v jesenskem času, ko se medved intenzivno prehranjuje pred zimskim spanjem. Problem pa se pojavi, ko so krmišča locirana preblizu naselij in imajo kontraefekt – medveda privabijo v bližino naselja, namesto da bi ga od tega odvrnila. Povečevanje količine hrane, ki je na voljo, bi lahko vplivalo tudi na razmnoževanje oziroma preživetje mladičev. Kljub temu, da krma predstavlja manjši del medvedove prehrane, obstaja možnost, da s krmljenjem onemogočamo vrsti, da bi glede na naravne vire sama regulirala populacijo. Sledi tudi vprašanje, če krmljenje res poteka na način kot je predvideno – neuradne informacije namreč pravijo, da se na krmiščih znajdejo znatno večje količine krme, kot je dovoljeno. Velik problem je tudi ravnanje z odpadki, česar seveda odstrel ne bo rešil.
Zveza za živali ne zanika dejstva, da je v določenih primerih potreben načrtovan odstrel posameznih konfliktnih osebkov. Poudarjamo pa, da pri tem ne smemo zanemariti ostalih ukrepov: ustrezna zaščita kmetijskih zemljišč oziroma pašne živine in čebelnjakov, varno ravnanje z odpadki in izobraževanje javnosti o samozaščitnem ravnanju. Ti ukrepi se sicer že izvajajo, ampak premalo, saj se še vedno veliko konfilktov zgodi ravno zaradi neustrezne zaščite živine, neustreznega ravnanja z odpadki in neustreznega vedenja ljudi v gozdu.
*Citirano iz članka Koliko škode je zaradi zveri in kako delujejo zaščitni ukrepi?, podatki ZGS, vir: RTVSLO
Ljubljana, 29. 10. 2025