Po preklicu raziskovalnega razpisa »Naša hrana, podeželje in naravni viri 2026« opozarjamo, da je bistveno vprašanje: ali bodo ob ponovni objavi v razpisu ostale raziskave s področja dobrobiti živali.
Posebej zaskrbljujoče je, da je minister med razlogi za preklic razpisa javno izpostavil prav raziskavo o postopkih usmrtitve enodnevnih petelinčkov in iskanju alternativ. Danes polovico vseh piščančkov jajčna industrija takoj po izvalitvi usmrti z mletjem ali zaplinjanjem, čeprav že obstajajo rešitve, s katerimi je mogoče spol piščanca zaznati že med razvojem v jajcu in tako preprečiti rojstvo živali, ki jih industrija sicer zavrže.
Teme preklicanega razpisa niso bile obrobne, aktivistične ali ideološke. Šlo je za raziskave, ki bi lahko pomagale reševati konkretne probleme v slovenskem kmetijstvu in živinoreji: uporabo avtomatskega zaznavanja kazalnikov dobrobiti rejnih živali, zaznavanje poškodb perutnine in prašičev na klavni liniji, dobrobit rejnih kuncev, optimizacijo reje prostih svinj ter alternativne rešitve za odpravo usmrtitve enodnevnih petelinčkov.
Zdi se, da se novi minister še lovi v svoji vlogi in pri tem vleče poteze, ki so nesmiselne ter preveč očitno sledijo pritiskom enega samega, ozkega, dela kmetijskih deležnikov. Ministrstvo je s svojim dejanjem in zapisom namreč za aktivistično označilo celo Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, ki sicer velja za enega od stebrov slovenske živinoreje. Dobrobit živali namreč ni aktivistična kaprica ali ideološka tema. Je znanstvena, veterinarska, kmetijska in javno relevantna tema.
V Zvezi za živali zato Ministrstvo za kmetijstvo pozivamo, naj ob ponovni objavi razpisa javno pojasni, katere raziskovalne teme bodo spremenjene in zakaj. Posebej naj zagotovi, da iz razpisa ne bodo izločene raziskave, namenjene izboljšanju dobrobiti živali. Od ministra pričakujemo tudi, da bo organizacije za zaščito živali vključil v širok dialog z deležniki, ki ga je obljubil ob nastopu na ministrsko fukncijo.
Ljubljana, 6. 7. 2026
