Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (v nadaljevanju novela) je ravnokar prestal še zadnjo, 3. obravnavo v Državnem zboru in je bil s 55 glasovi za sprejet. To je odlična novica, saj novela vsebuje nekaj progresivnih ukrepov, ki bodo pomembno izboljšali dobrobit živali pri nas. Zakonodajni postopek pa s tem še ni zaključen, po sprejetju v Državnem zboru lahko Državni svet vloži zahtevo za ponovno odločanje (veto).
Današnje glasovanje je jasno pokazalo, da večina poslancev podpira predlog, saj ne gre za majhno razliko med glasovi za in proti. Splošna javnost je že zdavnaj pokazala zanimanje za dobrobit in zaščito živali. Večji del pripomb Zakonodajno-pravne službe je bil urejen z amandmaji, predlogu novele pa je pokimal tudi večji del stroke. Dobrih protiargumentov noveli praktično ni, brez večjih težav se je “prebila” skozi cel zakonodajni postopek. Prepričani smo, da bi bila ponovno sprejeta tudi na morebitnem ponovnem glasovanju, tako kot se je to zgodilo z vsemi ostalimi predlogi zakonov, za katere je državni svet v tem mandatu vložil veto. Zato menimo, da bi tokrat veto pomenil nepotrebno zavlačevanje postopka, ki ni ne v interesu ljudi niti v korist živalim.
Da spomnimo, novela prinaša:
– odpravo t. i. baterijske reje kokoši v natrpanih kletkah;
– prepoved opravljanja kastracij sesnih pujskov “na živo” (brez anestetikov in protibolečinske terapije);
– uvedbo obveznega mikročipiranja lastniških mačk, ki bo omogočila lažje razločevanje lastništva živali na terenu in s tem oskrobovanje populacij nikogaršnjih mačk;
– boljšo ureditev področja prostoživečih živalskih vrst v ujetništvu;
– višje predvidene kazni za kršitelje in
– delno ureditev financiranja oskrbe zapuščenih živali in sofinanciranje za gradnjo oziroma vzpostavitev novih zavetišč.
Razumemo določene pomisleke in tveganja pri uvajanju tovrstnih sprememb, vendar ne pozabimo, da se pogovarjamo o zaščiti živali, ne o zaščiti ljudi. Le kdo pri zdravi pameti bi na primer podpiral rezanje testisov brez protibolečinske terapije živim, čutečim bitjem, ki so po kognitivnih sposobnostih enakovredni triletnemu otroku? Poleg tega je predlagatelj zakona že predvidel sorazmerno dolga prehodna obdobja in sofinanciranje države pravzaprav za vse zgoraj naštete ukrepe.
Zato pozivamo predstavnike Državnega sveta, da se na morebitni izredni seji prihodnji teden spomnijo tudi na vse argumente, ki govorijo v prid noveli in se ne odločijo za vložitev zahteve za ponovno glasovanje.
Ljubljana, 18. 7. 2025
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.