Ministrstvo za kmetijstvo pripravlja nove spremembe Zakona o zaščiti živali in namerava spodkopati nekatere pomembne ukrepe, ki jih je Slovenija sprejela šele lani.
V Zvezi nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije smo razočarani, saj objavljeni predlog vsebuje tudi umik obveznega mikročipiranja mačk, predlog pa je problematičen tudi na področju zaščite rejnih živali.
Umik obveznega mikročipiranja vseh lastniških mačk bi oslabil enega ključnih strebrov zaščite hišnih živali in spodbujanja odgovornega skrbništva.
Trenutno veljavni Zakon je lansko leto po dolgih letih prizadevanj uvedel obvezno registracijo in označevanje lastniških mačk z mikročipom, podobno kot že več kot dve desetletji velja za pse. Predlog za obvezno registracijo le tistih mačk, ki jih lastnik prodaja ali oddaja drugemu lastniku, bi določilo popolnoma degradiral, saj tega ne bo mogoče dosledno nadzirati.
Obvezna identifikacija in registracija vseh lastniških mačk in psov ima vrsto pozitivnih učinkov in je predvidena na nivoju Evropske unije. Prehodno obdobje, ki ga je določil Evropski parlament, na katerega se sklicuje ministrstvo pa nikakor ne onemogoča državam članicam, da bi to obveznost uvedle že prej. Glede na katastrofalno stanje na področju zapuščenih živali in pomanjkanja zavetišč zanje bi morala Slovenija vsekakor proaktivno nastopiti k rešitvam.
Čipiranje ni nepotrebna birokratska zahteva, temveč pomembno orodje odgovornega lastništva in obvladovanja problematike zapuščenih živali. Namesto umika ukrepa bi morali iskati načine, kako povečati njegove učinke in spodbuditi lastnike, da označijo svoje živali.
Ministrstvo in Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin sama sta veliko izpostavljala pomen mikročipiranja in pozivala lastnike, da registrirajo svoje živali, za sofinanciranje označitve lastnikom so celo še vedno v tem trenutku namenjena proračunska sredstva. Preklic ukrepa, ki je že v teku in ga država že aktivno podpira, je popolnoma nesmiselno.
Podaljševanje reje kokoši v krutih kletkah je nedopustno.
Lani je Slovenija prepovedala rejo kokoši nesnic v baterijskih kletkah s prehodnim obdobjem do leta 2029. Novi predlog pa bi baterijsko rejo dovolil vse do leta 2035, kar je nesprejemljivo. Kokoši so ptice, ki potrebujejo možnost izražanja pticam naravnega vedenja. Reja v kletkah, kjer ima ena kokoš na voljo le za en zvezek prostora, je v nekaterih državah kategorizirana kot mučenje živali. Dodatnih šest let prehodnega obdobja je pretiranih. Poleg tega ne rešuje dejanskih izzivov prehoda, temveč samo podaljšuje nepotrebno trpljenje kokoši.
Bi se rahljale tudi zahteve pri kastraciji pujskov?
Trenutni predlog sprememb le ureja tehnične podrobnosti glede tega, kdo ta poseg izvaja in še vedno vključuje obvezno uporabo anestezije in analgezije pri kirurških kastracijah sesnih pujskov. Temu ne nasprotuje niti veterinarska stroka: po poročanju časnika Dnevnik so vsi člani delovne skupine ministrstva za pripravo novele (z izjemo KGZS) soglasni, da bi smeli pujske kastrirati le z anestezijo. Upamo, da se bo obveznost uporabe anestezije obdržala tudi kasneje tekom zakonodajnega postopka. Pri bolečem kirurškem posegu je namreč zmanjševanje zahtev glede lajšanja bolečine nesprejemljivo.
Pri privezovanju psov več izjem kot prepovedi?
Pred slabim letom se je izteklo prehodno obdobje za prepoved dolgotrajnega privezovanja psov, ki je bila sprejeta že leta 2023. Ne nasprotujemo uvedbi izjeme za tiste pse, ki so se skotili pred uveljavitvijo prepovedi; torej za pse, ki so že celo življenje na privezu. Dodatna izjema za pse “čuvaje” na kmetijah pa odpira novo dilemo: bo na koncu kljub prepovedi več psov “izjemoma” na privezu?
Prehodni hlevi in upokojeni kopitarji
Prehodni hlevi za inšpekcijsko odvzete rejne živali niso novost, en takšen prehodni hlev že v tem trenutku obratuje. Novela v tem delu ureja tehnične podrobnosti v zvezi z njihovim delovanjem in to podpiramo. Ne podpiramo pa izbrisa celotnega inštituta zavetišča za kopitarje kot takega. Če se pri njegovem delovanju in financiranju pojavljajo praktične težave, naj se jih naslovi ciljno, ne pa ukine možnost obstoja tovrstnega zavetišča kot tako.
Nižanje standardov zaščite živali pomeni korak v napačno smer. Ti standardi so bili lani sprejeti po rednem zakonodajnem postopku kljub vetu Državnega sveta in jih podpira velik del splošne javnosti. Stroka jim v veliki meri ni nasprotovala, njihovo utemeljenost pa je nedavno potrdila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora.
Zato pozivamo ministrstvo in Vlado Republike Slovenije, naj predlagane spremembe na področju baterijske reje in označevanja mačk ponovno pretehtata ter ohranita standarde, ki jih je Slovenija že sprejela. K temu jih lahko pozovejo tudi bralci in sicer z oddajo komentarja na portalu e-demokracija.
Ljubljana, 2. 10. 2026