Zveza za živali o predlagani noveli Zakona o zaščiti živali
V Zvezi nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije pozdravljamo težko pričakovani predlog prenovljenega Zakona o zaščiti živali. Organizacije smo že pri prejšnji noveli leta 2023 opozorile, da bo potrebna celovita prenova zakonodaje, saj trenutna ne zagotavlja ustrezne zaščite živali v Sloveniji. Predpise je nujno potrebno zaostriti oziroma urediti na način, da bodo vse zapuščene živali lahko deležne ustrezne oskrbe, da bodo življenjski pogoji rejnih živali dostojni živega bitja in da bodo primerno oskrbljene vse lastniške hišne živali.
V Sloveniji je problematika zapuščenih živali ogromna in zaradi dolgoletnega prestavljanja na drugi tir pravzaprav iz leta v leto večja. Zato nas veseli, da je v noveli predvidenih kar nekaj določb, ki bi pomagale urediti te razmere.
Velik plus bi bilo obvezno čipiranje oziroma označevanje mačk, ki ga čakamo že več let. Tako enostaven poseg lahko na dolgi rok prinese razbremenitev sistema in hkrati mnogo koristi za žival. Na primer, z jasno dokazanim lastništvom se izgubljena žival dosti hitreje vrne domov, hkrati pa čipiranje oteži namerne zapustitve živali (kar je pri mačkah zelo pogosto) in omogoči sankcioniranje lastnikov kršiteljev in neodgovornih rejcev. Obvezno čipiranje se je pri psih izkazalo za zelo koristno, bo pa seveda poleg uvedbe tega predpisa potrebno tudi povečati nadzor in sankcioniranje kršiteljev, da bo stvar zdržala v praksi.
Podpiramo tudi ureditev financiranja zavetišč, za katere je jasno, da so marsikdaj pri oskrbi zapuščenih živali, ki sploh niso njihova »krivda«, prepuščena sama sebi. Kot bi komunalna podjetja morala brezplačno odvažati smeti in kirurgi brezplačno operirati. Razumemo, da to lahko pomeni dodatno obremenitev državnega oziroma občinskih proračunov, vendar je to zaradi čedalje večjega števila zapuščenih živali pravzaprav neizogibno. Z urejenim financiranjem zavetišč se bo njihovo delovanje izboljšalo, kar bo na dolgi rok prineslo zmanjšanje števila zapuščenih živali, posledično pa tudi zmanjšanje stroškov.
V Zvezi zagovarjamo tudi ukinitev reje kokoši nesnic v kletkah, ki je tudi po mnenju stroke že preživeta. Čeprav na trgovskih policah jajc iz baterijske reje praviloma več ne najdemo, se še vedno uporabljajo v kuhinjah javnih zavodov in posredno v prehranski industriji. Kljub temu, da je ta način reje pri nas v manjšini, v slovenskih kletkah trpi približno 200.000 kokoši, ki so natlačene na površini, veliki za en A4 list papirja. Zato je nujno, da se baterijsko rejo ukine in preide na druge, bolj humane načine reje.
Nikakor ne želimo spravljati v stisko ljudi, naj bodo to živinorejci, občine, lastniki hišnih živali ali kdo drug; vsekakor ne pričakujemo radikalnih sprememb kar čez noč. Nesprejemljivo pa je, da zaradi nekaj za ljudi motečih elementov sprememb sploh ne bi bilo. Zato zagovarjamo dobro načrtovanje in postopno uvajanje sprememb. Živali lahko z njimi pridobijo veliko, ljudje pa ne bomo izgubili praktično nič.
V tokratni noveli je seveda še nekaj prostora za izboljšave, nekaj jih bomo predlagali tudi sami, potem ko vsebino natančno preučimo. V osnovi pa predlog novele podpiramo in pozivamo odločevalce, da ga podprejo, ko bo čas za to.