V teh dneh se je zaključila javna obravnava svežnja novih kmetijskih zakonov, ki jih je v začetku leta objavilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V Zvezi nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije smo pripravili skupne komentarje glede petih zakonov: novele Zakona o zaščiti živali, Zakona o zdravju živali, Zakona o kmetijstvu, Zakona o hrani ter Zakona o varni hrani in krmi.
V Zvezi pozdravljamo prizadevanja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za celovito posodobitev kmetijske zakonodaje, ki bi omogočila bolj trdno prehransko verigo. Opozarjamo pa, da so rejne živali pomemben člen le-te. Opredelitev ciljev kmetijske politike v Zakonu o kmetijstvu bi morala vključevati tudi izboljšanje dobrobiti rejnih živali. Nas pa veseli da zakonodajni predlogi že vključujejo nekatere pomembne in za živali koristne spremembe.
Še posebej smo veseli nove nacionalne sheme za označevanje živil “iz živalim prijazne reje”, ki jo uvaja Zakon o hrani ter ukinitve baterijske reje kokoši nesnic v kletkah in prepoved opravljanja kastracij pujskov brez uporabe anestetikov in protibolečinske terapije, ki ju predvideva novela Zakona o zaščiti živali.
Nacionalna shema “živilo iz živalim prijazne reje” prvič jasno poudarja pomen dobrobiti živali v naši preskrbi s hrano. Ostale sheme (na primer ‘izbrana kakovost’) namreč opredeljujejo predvsem kakovost živila iz vidika potrošnika oziroma okolja. Upamo, da bodo kriteriji za pridobitev te oznake jasni, dosegljivi, predvsem pa dovolj visoki – le tako bo oznaka dosegla želeni učinek. Ne pričakujemo, da bi prinesla hitre in korenite spremembe dobrobiti rejnih živali, je pa začetek. Po našem mnenju bi moralo biti tovrstno označevanje oziroma certificiranje izdelkov bolj direktno, prepoznavno, predvsem pa obvezno (omenjena shema je namreč izbirna).
Predlagali smo tudi jasno označevanje uvoza iz tujine, predvsem iz tretjih držav na vseh enostavnih mesnih izdelkih. Republika Slovenija namreč težko zagotavlja standard dobrobiti in kakovost izdelkov, ki niso pridelani in predelani na območju EU, kar predstavlja tveganje tako za potrošnika kot za živali, ki so del te prehranske verige. Jasna označitev uvoza bi tudi pripomogla k lokalni samooskrbi in podpori slovenskih kmetij, v duhu uresničevanja ciljev kmetijske politike.
Dobrobit in dobro počutje rejnih živali ni pomembna samo za živali same, pač pa tudi za potrošnike in skupnost. Stres, ki ga živali doživljajo pred zakolom, povzroča sproščanje stresnih hormonov ter izčrpavanje mišičnega glikogena. To vodi do sprememb v pH vrednosti mesa, barvi in teksturi. To lahko predstavlja določeno tveganje tudi za ljudi, ki to meso zaužijejo. Ne pozabimo tudi, da je živinoreja pomemben dejavnik pri segrevanju ozračja, dobrobit živali pa je ključni element trajnostnega kmetijstva oziroma je tesno povezana s trajnostnimi kmetijskimi praksami.
Naš cilj so dolgoročne, postopne, preudarno načrtovane in finančno podprte spremembe, ki bodo prinesle boljšo zaščito živali, hkrati pa ne bodo pretirano posegale v samooskrbo s hrano in položaj kmetov. Zavzemamo se za kmetijstvo, ki je trajnostno, etično in pravično – tako za živali kot za ljudi.