Vlada Republike Slovenije je včeraj (24. 4. 2025) na 151. seji sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (v nadaljevanju “novela Zakona o zaščiti živali”), ki ga je v začetku leta pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kaj o tem pravi nevladni sektor za zaščito živali?
V Zvezi nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije smo predlog novele preučili in v marcu podali kar nekaj konstruktivnih pripomb – tako pohvalnih kot tudi nekaj predlogov za izboljšave.
Zelo nas veseli, da bo morda končno ugledalo luč sveta obvezno čipiranje oziroma označevanje lastniških mačk, ki je bilo že večkrat obljubljeno. Jasno in enostavno razločevanje med lastniškimi mačkami in tistimi brez lastnika je nujno, da se bo lahko nemoteno oskrbuje kolonije prostoživečih mačk. Trenutno na lokacijah pogosto prihaja do zmede, ko ni razvidno, če imajo zunanje mačke lastnika ali ne, s čipiranjem lastniških se ta problem odpravi. Zavetišče lahko potem enostavno odlovi tiste mačke, ki nimajo lastnika in jih veterinarsko uredi (sterilizira, kastrira, opravi parazite, cepi proti kužnim boleznim). Veterinarska oskrba prostoživečih mačk je pomembna tako za njihovo dobrobit, kot tudi za zdravje domačih živali in ljudi v okolici. Upamo, da bo čez čas ta obveznost čipiranja omogočila tudi sankcioniranje lastnikov, ki za svoje mačke ne poskrbijo ustrezno.
Predlog vključuje tudi dva velika koraka za dobrobit rejnih živali in sicer ukinitev gojitve kokoši nesnic v kletkah ter prepoved kastracij sesnih pujskov brez uporabe analgetikov in anestezije.
V tem smislu bo Zakon prinesel res pozitivne spremembe za rejne živali. Največje v zadnjih dveh desetletjih. Zelo se nam zdi dobro in pomembno, da zakon predvideva tudi močno sofinanciranje tako prehoda iz baterijske na druge načine reje kot tudi sofinanciranje veterinarskih stroškov za kastracije pujskov v tistih rejah, ki nimajo zaposlenega svojega veterinarja. Zato razlogov, da se te spremembe ne bi uvedle, ne vidimo.
Smo pa skeptični glede načina financiranja zavetišč za zapuščene živali, ki ga MKGP predvida v predlogu. Dobrodošla sprememba je ureditev financiranja v prvih mesecih: podaljšanje obveznosti plačila oskrbe za občine iz prvotnih 30 na 60 dni ter zapolnitev 90 dnevne vrzeli, v kateri so po trenutnem zakonu zavetišča popolnoma brez financiranja; novi predlog pa predvideva kritje stroškov med 60. in 180. dnem s strani države. V oči pa bode nadaljevanje predloga, ki predvideva zmanjšanje financiranja dolgotrajne oskrbe zapuščenih živali v zavetiščih na zgolj 20%.
Mnogo živali v zavetiščih je takšnih, ki zaradi svoje starosti (večina odraslih živali, še posebej seniorji), velikosti (veliki in srednje veliki psi), zdravstvenih težav (kronična obolenja, kot so alergije, težave s sklepi, mačji aids ipd.), vedenjskih težav (plahost, slaba socializiranost, ločitvena tesnoba, reaktivnost, potencialno agresija) ali pa zgolj zaradi ne-atraktivnega videza (še posebej izstopajo črne živali) zelo dolgo iščejo nove domove ali pa celo ostanejo v zavetišču vse svoje življenje. Zato je pomembno financiranje dolgotrajne oskrbe živali v zavetiščih, saj so s tem povezani veliki stroški. Trenutno izgleda, do bodo večji delež te oskrbe morala kriti zavetišča sama, čeprav bi naj bila oskrba teh živali družbena odgovornost. Zavetišča so izvajalec neke storitve, ki te živali oskrbujejo namesto nas, ne morejo pa to odgovornost nositi v celoti.
Tako zmanjšanje financiranja je nedopustno, saj bi lahko pomenilo velik upad kvalitete življenja živali v večini zavetišč. Zato pozivamo odločevalce, da ta del predloga primerno preoblikujejo in omogočijo zavetiščem bolj pošteno razdelitev stroškov. V Zvezi za živali predlagamo kompromis: financiranje dolgotrajne oskrbe v višini 50%, kar je nekoliko več, kot predvideva novela, pa vendar znatno manj od višine dejanskih stroškov.