V Zvezi nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije z zadovoljstvom pozdravljamo novico, da je predlog novele Zakona o zaščiti živali prestal prvo branje. Včeraj, 18. 6. 2025 so poslanci na 32. redni seji Državnega zbora s 53 glasovi za in 27 proti podprli novelo – to bo v nadaljevanju obravnaval Odbor za kmetijstvo. Novela je dobro zastavljena in s kakšnim manjšim popravkom, ki se bo, upamo, zgodil tekom nadaljnjega zakonodajnega postopka, bo prinesla res pozitivne spremembe za živali. Zato jo v Zvezi za živali podpiramo in upamo, da bo res sprejeta še pred koncem poletja.
Rezultat glasovanja nas veseli – koalicijski poslanci so brez izjeme podprli novelo in s tem jasno pokazali, da zaščita živali sodi med njihove prednostne naloge. Podporo so izrazili tudi nekateri nepovezani poslanci. A hkrati je razočaranje veliko. Težko razumemo, da je opozicija predlog zakona zavrnila, čeprav so njihovi predstavniki sami priznali, da se z večino rešitev v resnici strinjajo. Živali ne morejo igrati političnih iger, zato je nesprejemljivo, da je Zakon o zaščiti živali še eno področje strankarskih obračunavanj.
Predlog novele med drugim prinaša naslednje pozitivne ukrepe:
- Prepoved baterijske reje kokoši do konca leta 2028, saj je bivanje kokoši, ki so pravzaprav ptice, v teh majhnih, nagnetenih kletkah res povsem neprimerno, kar priznava tudi stroka. Pobudo podpira velik del javnosti – zbranih je bilo nekaj manj kot 30.000 podpisov podpore. Za prehod na druge, primernejše načine reje, je predvideno prehodno obdobje in finančna podpora za povračilo stroškov investicij za rejce, zato ne vidimo razloga, da ukinitev baterijske reje ne bi bila čimprej izpeljana.
- Obvezno označevanje mačk z mikročipom, ki bo omogočilo jasnejšo ločitev med lastniškimi in prostoživečimi mačkami ter posledično lažji nadzor nad populacijo potepuških mačk. Gre za dolgoročen ukrep, ki se je že izkazal kot zelo učinkovit pri reševanju problematike zapuščenih psov, zato je zadnji čas, da se uvede tudi pri mačkah.
- Prepoved kastracije pujskov brez uporabe anestezije in analgezije, kar je zagotovo eno najbolj krutih dejanj v živinoreji. Ta boleči poseg je nekoč že bilo prepovedano opravljati “na živo”, pa se je pred leti zaradi spodbujanja prašičereje uvedla ta izjema. Ukrep ni deloval, ker se prašičereja od takrat ni povečala, zato nima smisla v letu 2025 nadaljevati s krutim in bolečim rezanjem mod sesnim pujskom brez protibolečinske in anestetične terapije. Tudi to podpira stroka in za pomoč rejcem so predvidena finančna sredstva.
Dodatno novela prinaša tudi krepitev inšpekcijskih pooblastil in višje kazni za kršitelje, kar bo omogočilo hitrejše in boljše ukrepanje ob zlorabah živali. Poenotenje določb o posedovanju prostoživečih živalskih vrst pa pomeni prvi korak h krepitvi zavedanja družbe, da živali niso le statusni simboli in igrače oziroma hobiji, pač pa čuteča bitja, ki potrebujejo primerno življenjsko okolje. S temi ukrepi se novela ZZŽIV definitivno korektno spopada z nekaterimi pomembnimi vprašanji živalske problematike, še posebej na področju rejnih živali.
Prav tako je v novi ureditvi financiranja zavetišč za zapuščene živali predvidena “zapolnitev” vrzeli med 30. in 90. dnem, med katero trenutno zavetišča povsem sama krijejo stroške oskrbe živali. Gre pravzaprav za odpravo nepravilnosti iz predprejšnje novele, kar je dobrodošlo. Bode pa v oči predvideno zmanjšanje financiranja dolgotrajne oskrbe zapuščenih živali po 180 dneh. Takšnih živali, ki zaradi starosti, velikosti, vedenjskih in zdravstvenih težav ali zgolj neatraktivnega videza dolgo čakajo na posvojitelje, je veliko. Zavetišča ne bodo zmogla sama kvalitetno poskrbeti zanje, zato upamo, da bo zakonodajalec to težavo tekom zakonodajnega postopka uspel urediti.
V Zvezi za živali se zahvaljujemo državi, civilni družbi in vsem poslanskim skupinam oziroma poslancem, ki so doslej podprli novelo. Hkrati pa pozivamoo člane Odbora za kmetijstvo, da v nadaljnji obravnavi ne popustijo pri teh ključnih vprašanjih in vzdržijo visok strokovni in etični nivo, ki bo omogočil sprejetje zakonodaje, usmerjene v resno zaščito in odgovorno ravnanje z živalmi. Dolžnost vseh nas je, da zagotovimo zakon, ki bo resnično izboljšal življenja vseh živali v Sloveniji.